Gibanje, Ljubljana – različne lokacije, 17. maj – 16. junij 2012

Svetlobna gverila že šesto leto zapored prižiga luči v različnih javnosti dostopnih prostorih. Parki, ulice, galerije in kulturni centri nekaj tednov v letu utripajo v ritmu tega festivala, ki je vsakič podčrtan z drugo tematiko. Detektivi svetlobe, Repeticija, Reciklaža, Mesto! in Zvok so bili glavni motivi prejšnjih edicij. Letos bo gverila v znaku Gibanja. Umetniki bodo raziskovali součinkovanje gibanja in svetlobe v razmerju do prostora in tudi obiskovalca kot soustvarjalca. Zvok bo še vedno eden od ključnih elementov v posameznih postavitvah, instalacijah in objektih, do izraza pa bodo prišle tudi barvne zakonitosti. S sodelovanjem pri projektu V.I.P. boste lahko tudi sami zažareli v soju luči, svetlobne podobe pa boste lahko soustvarjali na več projektih. Razstave objektov ter instalacij na prostem in v galerijskem prostoru, videoinstalacije, prostorske postavitve, (interaktivne) projekcije, delavnice, predstave so stalnica programa Svetlobne gverile, novost letošnjega programa pa so filmske projekcije v Slovenski kinoteki. Svetloba v filmu pomembno sooblikuje atmosfero filma in je lahko ključnega pomena pri oblikovanju filmske pripovedi. Poleg Slovenske kinoteke se nam je letos pridružil Plesni Teater Ljubljana, ki pomembno soustvarja program te edicije. Novi pridruženi člen je še Visoka šola za dizajn, središče dogajanja pa sta galerija Vžigalica in okolica.

Svetloba je del vsakdanje realnosti slehernika. Hkrati je lahko vir neštetih izraznih možnosti, prav tako je umetnost del naše vsakdanjosti! Zaradi vsakdanje vseprisotnosti v našem življenju sta obe sprejeti kot nekaj samoumevnega in zaradi tega je njun pomen nemalokrat spregledan. Brez svetlobe življenje ni mogoče, prav tako pa je tudi umetnost bistven del življenja, in njena vloga je neprecenljiva. V nekaterih evropskih državah so pomen umetnosti v javnem prostoru že zdavnaj prepoznali in za javnosti dostopno umetnost namenjajo zakonsko določena sredstva. Pri nas je vloga umetnika v urbanem javnem prostoru zanemarjena (kvečjemu okrasek za turiste) in zdi se, da je umetnost danes celo postala odvečen strošek. Tisti, ki so državo zafurali, tisti, ki so jo okradli in posamezni zagrenjenci so se združili v boju proti velikim razsipnežem, umetnikom in kulturnim združenjem, vendar številke govorijo drugače. Kulturna združenja in umetniki z minimalnimi sredstvi producirajo enormne rezultate, s katerimi se je težko kosati. Umetniki, kulturna društva in zavodi so tisti, ki ustvarjajo dinamičen utrip prestolnice in jo tako ločijo od ruralnih ter spalnih naselij. Umetnost je življenje!

Umetnost moramo ubraniti pred ego tripi oblastnikov, njihovo nevednostjo, zagrenjenostjo in strahom posameznikov!